Andreja Brulc, soustanoviteljica ArtKam-a
Obisk ateljeja eN unikat v Kamniku
Večinoma sem samouk, radovedna in vedno iščem nove poti in materiale. Glavna ideja je zabava. Pogosto razmišljam zunaj okvirov. Tako dosegam presenetljive rezultate. Moje delo je ustvarjanje unikatnih, dekorativnih in hkrati uporabnih predmetov. Režem, lomim, brusim, lepim, barvam, škropim, žgem, topim ... Vse to naredim, preden izdelek dobi končno podobo. Končani krožniki, podstavki, svečniki in nakit včasih nastanejo točno tako, kot sem si zamislila, včasih sploh ne, a vedno se najde kdo, ki jih vzame za svoje, saj v njih vidi, kar hoče, čeprav sem morda spregledala vidik, ki se jim zdi najbolj zabaven. Potovanja, narava, hrana, glasba navdihujejo mojo ustvarjalnost.
— Nives Vidmar/eN unikat, Oktober 2022
ArtKam je obiskal inovativni umetniški atelje eN unikat v Kamniku, čigar izložbeno okno do prihodnjega ponedeljka (10. okt) gosti skulpturo polarnega medveda belgijskega umetnika Williama Sweetlova v sklopu naše mednarodne razstave Expect the Unexpected (24. 9.–2. 11. 2022), razstavljene na petih lokacijah in organizirane v sodelovanju z Kspaces iz Torina.
Lastnica ateljeja in mojstrica v fuziji (float) stekla, Nives Vidmar, ki vodi kreativne delavnice tako za otroke kot odrasle, nam je navdušeno povedala od kod črpa ideje za svoj izvirni navdih, ki izvirajo predvsem iz njenega vsakdanjega urbanega okolja in narave ter iz potovanj po Evropi, vsa ta izkustva pa ji nudijo možnost za razširjanje obzorij na njeni eksperimentalni poti. Razložila nam je njen zahteven delovni proces kot del njene umetniške prakse ter nam predstavila svoje unikatne izdelke, tako imenovane podobe v steklu. Tako vsak izdelek nosi svojo zgodbo.
Fuzija stekla je bila njena ljubezen na prvi dotik. S to tehniko se je seznanila po naključju v času, ko je z družino živela v Skopju v Makedoniji. V studiu je eksperimentirala z različnimi oblikami in barvami, kar ji je ponudilo priložnost, da se je še bolj osebno spoznala z značilnostmi različnih stekel. Po vrnitvi v Slovenijo, z naborom mnogih izkušnj, se je odločila za samostojno pot in odprla svoj atelje v Kamniku v začetku marca 2020. Od takrat je njena umetniška pot polna “nepričakovanih” doživetij, ki jo še bolj spodbujajo k premikanju meja v eksperimentiranju z metodami in materiali.
Beseda “fuzija” izvira iz angl. besede “fusing”, kar pomeni stapljanje, spojitev, spajanje.
Taljenje stekla je spajanje kosov stekla pri visoki temperaturi, običajno v peči. Pred tem se steklo najprej odreže in posuje s steklenim prahom oziroma z barvami za steklo, primernimi za fuzijo. Proces “peke” stekla — če uporabimo izraz za peko gline, kar pri steklu pomeni taljenje in spajanje — se običajno izvaja pri približno med 700 °C in 820 °C. Pri nižjih temperaturah pride do taljenja, pri katerem se ločeni kosi stekla zdržijo/zlepijo skupaj, vendar še vedno ohranijo svoje individualne oblike, pri višjih pa pride do popolnega zlitja, v katerih se ločeni kosi gladko zlivajo drug v drugega.
Kot pravi Nives,
proces fuzije poteka najmanj 20 ur, odvisno od debeline stekla. Predvsem je pomembno, da se steklo počasi ohlaja. V nasprotnem primeru lahko poči. Pomembno je, da uporabimo kompatibilno steklo. Pečeno steklo lahko naknadno oblikujemo na kalupih (iz gipsa, keramike ali jekla) in ponovimo peko.
Če postavimo fuzijo stekla v zgodovinski kontekst, ugotovimo, da natančen izvor tehnike taljenja stekla, ki se je razvila pred steklopihanjem, še vedno ni znan, obstajajo pa arheološki dokazi, da so Egipčani poznali tehniko že ca. 2000 pr. n. št. Čeprav raziskovalci na splošno sprejemajo ta datum, nekateri zgodovinarji trdijo, da so najzgodnejše tehnike taljenja prvi razvili Rimljani, ki so bili veliko bolj plodni steklarji. Taljenje je bilo primarna metoda izdelave majhnih steklenih predmetov približno 2000 let, vse do razvoja steklene pihalne cevi. Steklopihanje, ki so izumili sirski obrtniki iz Sidona in Babilona med letoma 27 pr. n. št. in 14 n. št., je zaradi večje učinkovitosti in uporabnosti v veliki meri izpodrinilo taljenje. Medtem ko je obdelava stekla na splošno doživela oživitev v času renesanse, je bilo taljenje v tem obdobju večinoma prezrto. Fuzija stekla je začela ponovno pridobivati priljubljenost v zgodnjem delu 20. stoletja, in zlasti v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja. Sodobna fuzija stekla je zelo razširjen hobi, vendar tehnika postaja vse bolj priljubljena tudi v svetu likovne umetnosti.
